Po nove izkušnje čez Atlantik

Meseca februarja sem se udeležila seminarja na francoskem otoku Gvadelup v Karibski Ameriki. Želja po dodatnem znanju, novih izkušnjah in navezovanju novih stikov je bila seveda primarna, a spoznavanje druge kulture, naroda in življenja na majhnem otoku pa dodatni izziv. Seminar je trajal kar 10 dni, kjer smo spoznavali otok, kulturo in življenje domačinov ter se podali novim izzivom, idejam in nalogam naproti. Sledil je smernicam našega projekta, ki temeljijo na večkulturnosti in internacionalizaciji ter vključevanju posameznih elementov medkulturnega dialoga v šolski vsakdan. Skupino smo sestavljale udeleženke iz Litve, Poljske, Slovenije in Nemčije in med nami so se stkale posebne in pomembne vezi, katere bomo zagotovo negovale v prihodnosti. In priložnosti za nadaljnja sodelovanja ne bodo zmanjkale. Naslov seminarja A Clasroom With A Door To The World pa je bil pravšnji, saj je delo potekalo dobesedno v učilnici na prostem, ob šumenju oceana pod palmami. Seminar je vodila izkušena učiteljica Rita  iz Litve, ki že kar 15 let živi in izvaja seminarje na otoku. V začetku seminarja smo spoznale kuturo posamezne države in pripravile prigrizke, ki predstavljajo vsako izmed njih. Udeleženke so poskušale bučno olje in namaz iz bučnih semen, saj nekaj pokvarljivega ni bilo možno prinesti. Dnevi so hitro minevali, izkušnje pa so se kar nalagale… Ker se narava dobro prepleta s kulturo, sem svoje izkušnje povezala in strnila v spodnejm zapisu.

Lepše lokacije seminarja si res nisem mogla izbrati, saj se na tem 1600 km² majhnem otoku, kjer živi malo manj kot 400.000 prebivalstva, prepletata afriška in francoska kultura. Otok ima podobo metulja, ki ga sestavljata dve krili (Base-Terre in Grande-Terre), ločeni z ozkim kanalom, otok, kjer se stikata Karibsko morje na zahodu in Atlantski ocean na vzhodu. Območje leži v tropskem pasu, kjer je ugodnih 25 – 29°C in dokaj visoka vlažnost, kar daje dobre pogoje za rast tropskih rastlin. Večina prebivalstva je črnskega, potomci prebivalcev, ki so jih v prejšnjih stoletjih iz Afrike z ladjami pripeljali na plantaže kot delovno silo. Na otoku so že v preteklosti pridelovali sladkorni trs in banane, namenjeno predvsem izvozu, poleg tega pa proizvajajo pa sladkor in rum. Dandanes otok obiskujejo pretežno francozi iz Evrope in Kanade, ki preživijo kar dobršen del leta na eksotičnem otoku. Masovnega turizma ni, tu pa tam se le ustavi križarka na svoji poti po Karibih. Čeprav je čutiti veliko revščine, je življenjski standard dokaj visok, kar je bilo razvidno iz cen osnovnih življenjskih potrebščin. Presenetile so me cene tropskega sadja, ki niso nič nižje od naših, prav tako cene storitvenih dejavnosti ali turističnih storitev.

Predstava, da se odpravljam na sončen, peščen karibski otok, je ob prihodu hitro zbledela, saj sem prišla v času dežja, v revnejši predel in še povrh sprememba časovnega pasu (5 ur časovne razlike) je vplivala name. Ampak kaj hitro se navadiš na njihov tempo lahkotnega življenja, poležavanja na plaži in sedenja ob prijetnih glasbenih ritmih pozno v noč. Kultura pa govori povsem zase – nenavadna, drugačna, edinstvena. Ker smo bili na otoku v času karnevala, ki pomeni za njih poseben praznik, si ga je bilo potrebno tudi ogledati. Večurno sedenje in čakanje na ulicah največjega mesta Point-Pittre na prelepe karnevalske kostume s tipično glasbo in inštrumenti, je bilo vredno, doživetje pa nepopisno. Skupine so se v povorki predstavljale s svojimi fantastičnimi kostumi, ki temeljijo na tradiciji ter vsak po svoje izražajo način življenja. https://youtu.be/Lj1QRjBU_6E

V igranju na tipični inštrument gwoka smo se pod budnim očesom našega učitelja Edgarda Ferusa https://fb.watch/qNE3GSl4A4/? preizkusili tudi sami. In moram priznati, da ni lahko ujeti določene ritme, s katerimi se tamkajšnji otroci lahko rečem kar »rodijo«.

Zame kot geografinjo je bilo posebno doživetje obisk deževnega gozda, kjer se bohotijo mogočne drevesne vrste z najmanj tisočimi rastlinskimi vrstami, ki živijo ena z drugo v posebni simbiozi. Sobne rastline, ki krasijo naše domove in jih skrbno vzgajamo, so tam v naravnem okolju mogočne in nepredstavljivo lepe, da o cvetovih sploh ne govorim. Posebno doživetje je bilo raziskovanje koralnega morja, živalskih in rastlinskih vrst v njem ter doživeti v nekaj urah kar pet neviht. Snorkanje, tipično raziskovanje podvodnega sveta na območju atola in koralnih tvorb, je bilo dober izziv, ampak vreden vsakega vdihljaja. Otok leži na območju, kjer se stikata karibska in južnoameriška tektonska plošča, kar povzroča nenehno potresno delovanje, ki se sicer ne čuti prav posebej. Vulkansko delovanje v preteklosti pa je poskrbelo za čudovite tvorbe v laguni. Plitvo morje poraščajo mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo v vodi in proizvajajo celo veliko več kisika kot tropski gozdovi. Na žalost so le-ta zaradi interesa naseljevanja prebivalstva ob obali bila posekana in tako tudi dokaj iztrebljena.  Na drevesih oziroma v koreninah pa najdeš zelo pester živalski in rastlinski svet.

Po enem tednu se že navadiš na tamkajšnje življenje, ampak doma te čakajo družina in službene obveznosti. Vrnila sem se z veliko novega znanja, izkušenj in doživetij, ki jih bom zagotovo vnesla v svoje delo. In ko vidiš drugi svet, drugačno kulturo in način življenja, spoznaš, da je svet doma in kako zelo pomembno je, da si ponosen na to, kar imaš.

Monika Krančič