Po nove izkušnje čez Atlantik

Po nove izkušnje čez Atlantik

Meseca februarja sem se udeležila seminarja na francoskem otoku Gvadelup v Karibski Ameriki. Želja po dodatnem znanju, novih izkušnjah in navezovanju novih stikov je bila seveda primarna, a spoznavanje druge kulture, naroda in življenja na majhnem otoku pa dodatni izziv. Seminar je trajal kar 10 dni, kjer smo spoznavali otok, kulturo in življenje domačinov ter se podali novim izzivom, idejam in nalogam naproti. Sledil je smernicam našega projekta, ki temeljijo na večkulturnosti in internacionalizaciji ter vključevanju posameznih elementov medkulturnega dialoga v šolski vsakdan. Skupino smo sestavljale udeleženke iz Litve, Poljske, Slovenije in Nemčije in med nami so se stkale posebne in pomembne vezi, katere bomo zagotovo negovale v prihodnosti. In priložnosti za nadaljnja sodelovanja ne bodo zmanjkale. Naslov seminarja A Clasroom With A Door To The World pa je bil pravšnji, saj je delo potekalo dobesedno v učilnici na prostem, ob šumenju oceana pod palmami. Seminar je vodila izkušena učiteljica Rita  iz Litve, ki že kar 15 let živi in izvaja seminarje na otoku. V začetku seminarja smo spoznale kuturo posamezne države in pripravile prigrizke, ki predstavljajo vsako izmed njih. Udeleženke so poskušale bučno olje in namaz iz bučnih semen, saj nekaj pokvarljivega ni bilo možno prinesti. Dnevi so hitro minevali, izkušnje pa so se kar nalagale… Ker se narava dobro prepleta s kulturo, sem svoje izkušnje povezala in strnila v spodnejm zapisu.

Lepše lokacije seminarja si res nisem mogla izbrati, saj se na tem 1600 km² majhnem otoku, kjer živi malo manj kot 400.000 prebivalstva, prepletata afriška in francoska kultura. Otok ima podobo metulja, ki ga sestavljata dve krili (Base-Terre in Grande-Terre), ločeni z ozkim kanalom, otok, kjer se stikata Karibsko morje na zahodu in Atlantski ocean na vzhodu. Območje leži v tropskem pasu, kjer je ugodnih 25 – 29°C in dokaj visoka vlažnost, kar daje dobre pogoje za rast tropskih rastlin. Večina prebivalstva je črnskega, potomci prebivalcev, ki so jih v prejšnjih stoletjih iz Afrike z ladjami pripeljali na plantaže kot delovno silo. Na otoku so že v preteklosti pridelovali sladkorni trs in banane, namenjeno predvsem izvozu, poleg tega pa proizvajajo pa sladkor in rum. Dandanes otok obiskujejo pretežno francozi iz Evrope in Kanade, ki preživijo kar dobršen del leta na eksotičnem otoku. Masovnega turizma ni, tu pa tam se le ustavi križarka na svoji poti po Karibih. Čeprav je čutiti veliko revščine, je življenjski standard dokaj visok, kar je bilo razvidno iz cen osnovnih življenjskih potrebščin. Presenetile so me cene tropskega sadja, ki niso nič nižje od naših, prav tako cene storitvenih dejavnosti ali turističnih storitev.

Predstava, da se odpravljam na sončen, peščen karibski otok, je ob prihodu hitro zbledela, saj sem prišla v času dežja, v revnejši predel in še povrh sprememba časovnega pasu (5 ur časovne razlike) je vplivala name. Ampak kaj hitro se navadiš na njihov tempo lahkotnega življenja, poležavanja na plaži in sedenja ob prijetnih glasbenih ritmih pozno v noč. Kultura pa govori povsem zase – nenavadna, drugačna, edinstvena. Ker smo bili na otoku v času karnevala, ki pomeni za njih poseben praznik, si ga je bilo potrebno tudi ogledati. Večurno sedenje in čakanje na ulicah največjega mesta Point-Pittre na prelepe karnevalske kostume s tipično glasbo in inštrumenti, je bilo vredno, doživetje pa nepopisno. Skupine so se v povorki predstavljale s svojimi fantastičnimi kostumi, ki temeljijo na tradiciji ter vsak po svoje izražajo način življenja. https://youtu.be/Lj1QRjBU_6E

V igranju na tipični inštrument gwoka smo se pod budnim očesom našega učitelja Edgarda Ferusa https://fb.watch/qNE3GSl4A4/? preizkusili tudi sami. In moram priznati, da ni lahko ujeti določene ritme, s katerimi se tamkajšnji otroci lahko rečem kar »rodijo«.

Zame kot geografinjo je bilo posebno doživetje obisk deževnega gozda, kjer se bohotijo mogočne drevesne vrste z najmanj tisočimi rastlinskimi vrstami, ki živijo ena z drugo v posebni simbiozi. Sobne rastline, ki krasijo naše domove in jih skrbno vzgajamo, so tam v naravnem okolju mogočne in nepredstavljivo lepe, da o cvetovih sploh ne govorim. Posebno doživetje je bilo raziskovanje koralnega morja, živalskih in rastlinskih vrst v njem ter doživeti v nekaj urah kar pet neviht. Snorkanje, tipično raziskovanje podvodnega sveta na območju atola in koralnih tvorb, je bilo dober izziv, ampak vreden vsakega vdihljaja. Otok leži na območju, kjer se stikata karibska in južnoameriška tektonska plošča, kar povzroča nenehno potresno delovanje, ki se sicer ne čuti prav posebej. Vulkansko delovanje v preteklosti pa je poskrbelo za čudovite tvorbe v laguni. Plitvo morje poraščajo mangrove, drevesa, katerih korenine rastejo v vodi in proizvajajo celo veliko več kisika kot tropski gozdovi. Na žalost so le-ta zaradi interesa naseljevanja prebivalstva ob obali bila posekana in tako tudi dokaj iztrebljena.  Na drevesih oziroma v koreninah pa najdeš zelo pester živalski in rastlinski svet.

Po enem tednu se že navadiš na tamkajšnje življenje, ampak doma te čakajo družina in službene obveznosti. Vrnila sem se z veliko novega znanja, izkušenj in doživetij, ki jih bom zagotovo vnesla v svoje delo. In ko vidiš drugi svet, drugačno kulturo in način življenja, spoznaš, da je svet doma in kako zelo pomembno je, da si ponosen na to, kar imaš.

Monika Krančič

Šolska skupnost in otroški parlament

Šolska skupnost in otroški parlament

Na šolski skupnosti smo se na današnjem srečanju ponovno ukvarjali z duševnim zdravjem, kar je tudi tema otroškega parlamenta. Medse smo povabili Tomaža Čarnija, diplomiranega zdravstvenika iz Centra za krepitev zdravja Murska Sobota. Izvedli smo predavanje z delavnico, kjer smo osvetlili pojme duševnega zdravja; ukvarjali smo se s stresom – tako negativnim kot  tudi pozitivnim; okoljem, ki vpliva na naše duševno zdravje ter ostalimi dejavniki, ki vplivajo na nas. 
S predavanja smo odšli opolnomočeni z nekaterimi novimi znanji in vidiki za katere želimo, da nam bodo v pomoč pri ohranjanju našega duševnega zdravja.
 
Renata K. Vöröš in Melita Čeleš,
mentorici ŠS in OP
Obiskali smo božični Graz

Obiskali smo božični Graz

Učenci, ki obiskujejo izbirni predmet Nemščina 3 in Turistična vzgoja, so v ponedeljek, 11. 12. 2023 obiskali Graz. Po prihodu v dokaj veliko avstrijsko mesto, nas je pričakalo praznično vzdušje. Najprej smo si ogledali mestno središče in se povzpeli na najvišjo točko, Schlossberg, od koder sega pogled na prelepo mesto in pokrajino daleč naokrog. V mestni hiši so na ogled ledene jaslice, ki smo si jih tudi ogledali.

Dokaj hitro se je stemnilo in prižgalo se je na tisoče lučk. Nekaj časa smo namenili obisku božičnega sejma in občudovanju okrašenih ulic ter se okrepčali. Vse, kar je lepo, hitro mine, tudi čas v Grazu. Tako smo se vrnili domov in ohranili naš kratki obisk mesta v lepem spominu.

Monika Krančič

Učiteljice so nabirale nove izkušnje v Španiji

Učiteljice so nabirale nove izkušnje v Španiji

V prvem tednu novembra smo se štiri strokovne delavke naše šole udeležile sledenja na delovnem mestu – job shadowing v okviru projekta Erasmus+, ki je potekalo v južni Španiji, natačneje v mestu Almonte. Učiteljice Šiftar Nataša, Tivadar Suzana, Varga Dervarič Irena ter svetovalna delavka mag. Kranjc Vöröš Renata, smo bile gostje na šoli IES Doñana.

V času obiska šole smo se udeleženke seznanile in spoznale metode in oblike dela na omenjeni šoli. Prav tako smo spoznale španski šolski sistem in sicer po celotni vertikali. Obiskale smo vrtec, središče za izobraževanje odraslih ter center za profesionalni razvoj učiteljev. Tako smo lahko med seboj primerjale naše delo in si pri tem izmenjale izkušnje ter primere dobre prakse, dogovarjali pa smo se tudi za sodelovanje v prihodnosti.

Šola se nahaja v največjem evropskem narodnem parku Doñana, kjer smo se lahko sami prepričali o pestrosti in bogatosti tega eko sistema. To je tudi razlog, da daje šola velik poudarek ekološki ozaveščenosti, kar uspešno integrira v svoj kurikulum. Šola med drugim izvaja tudi poklicno izobraževanje za različna področja in v ta namen imajo sodobno opremljene učilnice in delavnice za namene praktičnega pouka. Seznanili smo se tudi z vključevanjem tujcev v delo in življenje šole.

V času našega obiska smo obiskali vrtec in osnovno šolo, katero obiskujejo otroci stari od 3 do 10 let. Ustanovi se nahajata v skupni na novo zgrajeni moderni zgradbi, kjer imajo velike površine, namenjene uram športne vzgoje in rekreaciji učencev. Šola je bilingualna, kar pomeni, da dejavnosti in pouk potekajo v dveh jezikih, španščini in angleščini. Zaradi tega je na šoli vsako leto zaposlen asistent angleškega jezika – native speaker, ki pomaga predvsem pri poučevanju. Posebej smo bile navdušene nad tesnim in zelo aktivnim sodelovanjem staršev s šolo. Le-ti se vključujejo v mnoge dejavnosti na šoli.

Med bivanjem v Španiji smo se udeleženke izobraževanja lahko prepričale tudi o bogati kulturni in zgodovinski dediščini te slikovite pokrajine v Španiji, imenovane Andaluzija

udeleženke izobraževanja

Obisk učiteljev iz Srbije

Obisk učiteljev iz Srbije

V okviru Erasmus+ smo v tednu od 9. do 13. oktobra 2023 gostili učitelje iz kraja Kuršumlija v Srbiji. Učitelji so našo šolo obiskali s ciljem, da bi spoznali delo in način poučevanja na naši šoli s poudarkom na EKO vsebinah. In prav te vsebine so bile zbrane v enem tednu, v tednu Erasmus+ dnevov, ki ga obeležujemo širom Evrope.

Ker smo v istem tednu gostili še učitelje in učence iz Češke, smo v ponedeljek pripravili kratki kulturni program, kjer smo se s pesmijo in plesom predstavili našim gostom. Po sprejemu je sledil ogled šole v spremstvu naših učencev, nato pa raziskovanje Murske Sobote, ki so ga pripravili učenci Turistične vzgoje pod vodstvom učiteljice Jasne Žižek. Kot se za konec spodobi, smo jih pogostili z bogračem in prekmursko gibanico.

V torek so naši gostje iz Srbije preživeli dopoldan z učenci 5. razreda. Ogledali so si CEROP (Center za ravnanje z odpadki Puconci) in ustvarjali na temo ločevanja in zbiranja odpadkov v šoli pod mentorstvom Suzane Tivadar. Po pouku pa so bili prisotni pri interesni dejavnosti Naravoslovni krožek, ki ga vodi Tatjana Fras. Popoldan so preživeli v štajerski prestolnici, Mariboru, kjer so spoznali kulturne znamenitosti kraja.

Sreda dopoldan je bila rezervirana za spremljanje pouka, vrata so jim odprli učitelji po celotni vertikali, obiskali pa so tudi E-transformer, ki je bil ta dan na naši šoli. Prisostvovali so predstavitvi ponovne uporabe električnih aparatov in bili presenečeni nad našim ravnanjem s takšnimi odpadki. Popoldan so si skupaj s češkimi gosti ogledali Expano ter se virtualno podali po Prekmurju.

V četrtek so obiskali doživljajski park Vulkanija, kjer so doživeli izbruh vulkana in se podali v globino goričkega vulkana, skozi zgodovino Zemlje in po geoloških značilnostih. V Šalovcih pa so obiskali ekološko kmetijo Korenika, primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva, zaposlovanja invalidov in oseb iz drugih ranljivih družbenih skupin ter zaščitnega zaposlovanja.

V petek so se skupaj z učenci in učitelji 2. razreda podali po geografski učni poti v Selu, kjer so spoznali naravnogeografsko in kulturno dediščino Goričkega.

Polni pozitivnih vtisov in toplega sprejema učencev ter delavcev šole so se vrnili nazaj v svojo domovino v želji, da se ponovno srečamo in mogoče obiščemo njihovo deželo.

Monika Krančič

26. SEPTEMBER – MEDNARODNI DAN JEZIKOV

26. SEPTEMBER – MEDNARODNI DAN JEZIKOV

26. septembra po vsej Evropi praznujemo evropski oz. mednarodni dan jezikov. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o bogati kulturni in jezikovni različnosti v Evropi ter o pomenu učenja jezikov za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe.

Našo šolo obiskujejo tudi učenci, ki jim materni jezik ni slovenščina, torej so se priselili iz drugih držav, starši oz. eden od staršev govori drug jezik ali pa so odraščali v tujini. Povabili smo jih, da nas naučijo nekaj besed… Slišali smo se albanski, bosanski, hrvaški, kitjski, madžarski, makedonski, nemški, romski, srbski, španski, turški in ukrajinski jezik. Sodelovalo je 21 učencev, ki so svoje delo opravili izvrstno. Mlajši učenci (iz. tretjega in četrtega razreda) so bili nekoliko sramežljivejši, učenci predmetne stopnje pa so se predstavili vsak na svoj način.

In nastalo je tole…

Nekateri učenci so skupaj z učitelji strnili misli…

Predstavitev je bila odlična, k nam sta prišli dve učenki Isabella in Timoteja, ki sta vsaka predstavili svoj materni jezik, Isabella ukrajinščino in Timoteja romščino. Učencem je bilo zelo zanimivo, zastavili so precej vprašanj, saj so jih zanimale različne besede. Zgovornost učenk in zanimiva predstavitev sta bili res odlični. Hvala za priložost spoznavanja drugih jezikov ob svetovnem dnevu tujih jezikov. (3. b, mag. iztok Lačen)

V 1. a razredu nas je obiskal učenec iz Bosne, ki obiskuje osmi razred in je na šolo prišel pred dvema letoma. Najprej nam je povedal nekaj besed povezanih s šolo, da so učenci slišali razliko oziroma podobnost. V nadaljevanju pa nam je pripovedoval o sebi oziroma predstavil svojo družino. Učenci so ga z zanimanjem poslušali. Ugotovili so podobnost nekaterih besed. (1. a, Marijana Štubel)

Odziv učencev 1.c razreda na Stefanovo predstavitev srbskega jezika je bil pozitiven. Aktivno so sodelovali pri predstavitvi in mu postavljali vprašanja. Zanimal jih je prevod določenih besed. Ob Stefanovi predstavitvi so spoznavali tudi pomen prijateljstva in sprejetosti v drugem okolju. (1. c, Ana Casar)

Naš razred je pri uri slovenščine obiskala tretješolka Paola, ki prihaja iz Mehike. Zdelo se nam je zelo zanimivo, da se nam je predstavila v svojem jeziku. Naučila nas je tudi, kako se po špansko pozdravi. Vsi smo bili mnenja, da se je v dveh letih, ko živi v Sloveniji, naučila že zelo dobro slovensko. Po tem obisku so  nekateri učenci v našem razredu izrazili željo, da bi se tudi sami radi naučili špansko.Bilo nam je zelo všeč in želeli bi si še več takšnih obiskov (učenci 6. c-razreda, Anita Šinko)

Madžarski jezik

Monika Krančič

 

 

 

Dostopnost